Statut društva

Skupščina društva ledvičnih bolnikov je na podlagi določil Zakona o društvih Ur.l. RS št. 60/95, oktober 1999)  13.4.1997 in 11.5.2003 sprejela

STATUT

DRUŠTVA LEDVIČNIH BOLNIKOV LJUBLJANA

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana (v nadaljnjem besedilu društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, v katero se združujejo ledvični bolniki, ki so pod stalnim bolniškim varstvom, bolniki s transplantirano ledvico ali drugim notranjim organom, zdravstveno osebje, svojci bolnikov in drugi, ki želijo biti člani društva.

2. člen

Društvo deluje na območju Ljubljanske regije in njene okolice.

Društvo v okviru svoje dejavnosti predvsem skrbi za rehabilitacijo članov–invalidov s končno odpovedjo delovanja ledvic, ki se zdravijo s hemodializo, peritonealno dializo ali imajo transplantirano ledvico.

3. člen

Sedež društva je: Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana, Prisojna 1, Ljubljana.

Društvo ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, levo in desno sta polkrožna simbola ledvic, v sredini je ljubljanski zmaj in na obodu napis: Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana.

4. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in ima svoj transakcijski račun.

Društvo je včlanjeno v Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

Sodeluje tudi s sorodnimi tujimi, oziroma mednarodnimi organizacijami.

5. člen

Delovanje društva temelji na načelu javnosti.

Javnost dela uresničuje društvo:

  • z rednim informiranjem svojih članov in širše družbene skupnosti, z organizacijo sestankov, posvetov in predavanj ter izdajanjem informativnega biltena Novice ter uporabo drugih informativnih sredstev;
  • z omogočanjem udeležbe na sestankih in drugih organiziranih oblikah delovanja društva vsem zainteresiranim organom, ustanovam, organizacijam in posameznikom ter predstavnikom sredstev obveščanja.

Posredovanje podatkov in informacij se lahko zavrne, če so z zakonom, oziroma z drugimi akti določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna skrivnost ali če bi bila njihova objava v nasprotju z interesi družbe.

Za javnost dela skrbi predsednik društva.

 

II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

6. člen

Namen delovanja in cilji društva so predvsem:

  1. organizirano sodelovanje bolnikov z zdravniki in medicinskim osebjem;
  2. skrb za uveljavitev sodobnih načinov zdravljenja bolnikov, ki so jim odpovedale ledvice, predvsem za zdravljenje s transplantacijo;
  3. obveščanje ljudi o zdravem načinu  življenja in o pravilni prehrani v smislu omejevanja obolelosti ledvic;
  4. pomoč pri rehabilitaciji ledvičnih bolnikov, zlasti dializnih bolnikov in njihovi prilagoditvi omejitvam pri novem načinu življenja;
  5. sodelovanje z upravnimi organi na področju zdravstva, zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in z zavodom za zdravstveno zavarovanje ter zavarovalnicami;
  6. skrb za povezavo in druženje bolnikov med seboj in druženje z zdravo populacijo;
  7. vpliv na širšo družbo za pomoč pri dejavnosti društva za pridobivanje sodobne medicinske opreme v centrih, za uveljavitev uporabe kvalitetnih materialov za zdravljenje z dializo ter zdravil;
  8. organiziranje predavanj in svetovanj z bolnike, predvsem za bolnike ob začetku zdravljenja;
  9. povezovanje z drugimi društvi ledvičnih bolnikov doma in v tujini in zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

7. člen

Svoje cilje doseže društvo tako, da:

  1. sodeluje z ustanovami in podjetji za pridobivanje potrebnih sredstev za dejavnost društva;
  2. razvija med svojimi člani družbene oblike prireditev za psihično in rekreativno sprostitev članov;
  3. postavlja pravila notranjega delovanja organov društva (skupščine, izvršnega odbora in komisij);
  4. omogoča učinkovito obveščanje znotraj članstva o novostih zdravljenja in načinu življenja po odpovedi delovanja ledvic;
  5. izdaja glasilo v skladu z veljavnimi predpisi;
  6. organizira strokovna srečanja, predavanja, tečaje v okviru delovanja društva;
  7. sodeluje v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije kot krovni organizaciji, ki z drugimi društvi skrbi za zaščito in pomoč ledvičnih bolnikov oziroma invalidov;
  8. sodeluje pri pridobivanju sredstev na vseh razpisnih programih, ki financirajo invalidske, humanitarne in organizacije za samopomoč;
  9. spoštuje voljo bolnikov za zagotavljanje varovanja osebnih podatkov vseh vrst.

8. člen

Za vsako strokovno, družabno, rekreacijsko in podobno aktivnost društva lahko izvršni odbor imenuje ustrezno občasno komisijo ali drugo delovno telo.

8.a člen

DLB Ljubljana opravlja nepridobitno in pridobitno dejavnost v skladu s predpisi.

Pridobitna dejavnost zajema prodajo društvenega reklamnega materiala.

 

III. ČLANSTVO

9. člen

Član društva ledvičnih bolnikov je lahko vsak državljan Slovenije, ki sprejme določbe tega Statuta društva, podpiše pristopno izjavo in plača članarino.

Član društva je lahko tudi tuj državljan, ki izpolnjuje pogoje iz zakona o tujcih in pogoje iz prvega odstavka tega člena.

Sprejem v članstvo potrdi izvršni odbor na podlagi izpolnjene pristopne izjave kandidata. Izvršni odbor o članstvu enkrat letno poroča skupščini.

Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 15 leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, ki ga tudi zastopa v organih društva.

Dokaz o članstvu je članska izkaznica, katere obliko in vsebino določi Izvršni odbor.

10.  člen

Članstvo v društvu je :

  1. redno,
  2. častno.

Status rednega člana dobi oseba, če se s pristopno izjavo vključi v društvo.

Status častnega člana lahko dobijo člani društva, zdravstveni in drugi delavci ter fizične osebe, ki so dosegli pomembne delovne in strokovne, medicinske in terapevtske rezultate pri zdravljenju ali socialnem varstvu članov društva, ali kako drugače bistveno pripomogli k uspehom društva.

Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni redni član društva, nima pravice odločanja.

Sklep o podelitvi naziva častnega člana sprejme skupščina na predlog izvršnega odbora.

11.  člen

Pravice članov društva so, da:

  • uresničujejo svoje interese v okviru dejavnosti društva,
  • so seznanjeni s programom, delom in poslovanjem društva,
  • sodelujejo pri delu in soodločanju v organih društva,
  • v skladu z dogovorjenimi pravili uporabljajo skupne dosežke delovanja društva,
  • so deležni vzajemne pomoči,
  • pod enakimi pogoji volijo in so izvoljeni v organe društva.

12.  člen

Dolžnosti članov društva so, da:

  • s svojim delom prispevajo k uresničitvi namenov in ciljev društva,
  • delujejo v skladu s statutom in drugimi akti in sklepi organov društva,
  • da plačujejo članarino,
  • da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
  • da varujejo in gojijo ugled društva.

13.  člen

Prenehanje članstva v društvu:

  • z izstopom (pisna izstopna izjava člana, ki jo pošlje izvršnemu odboru),
  • s smrtjo člana,
  • z izključitvijo,
  • s črtanjem,
  • s prenehanjem delovanja društva.

Člana se črta, če več kot dve leti zapored ne plača članarine in se v tem času ne udeleži nobene aktivnosti društva, po predhodnem opominu.

Glede na svoj gmotni in socialni položaj, lahko člani zaprosijo za oprostitev plačila članarine. O oprostitvi odloča izvršni odbor.

O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

 

IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI DRUŠTVA

14.  člen

Oblike dela v društvu so:

  • neposredno demokratično dogovarjanje in odločanje,
  • posredno delovanje po izvoljenih organih in predstavnikih društva.

15.  člen

Zaradi specifičnih pogojev dializnega zdravljenja, življenja in dela v izmenskih turnusih se, kadar je to potrebno, sodelovanje v razpravah članov organizira tako, da se predlogi in sklepi posredujejo članom pisno oziroma ustno, člani pa jih po usklajevalnem postopku potrdijo, spremenijo, dopolnijo ali ovržejo. O dokončnih sklepih odloča skupščina na seji.

16. člen

Organi društva so:

  • skupščina,
  • izvršni odbor,
  • nadzorna komisija,
  • disciplinska komisija

Mandatna doba organov društva je štiri leta.

Člani v organih društva so lahko ponovno izvoljeni.

SKUPŠČINA

17.  člen

Skupščina je najvišji organ društva, ki jo sestavljajo vsi člani društva.

Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje predsednik društva po sklepu izvršnega odbora najmanj enkrat letno.

Izredno skupščino skliče predsednik društva na zahtevo izvršnega ali na zahtevo 1/3 članov društva ali na zahtevo nadzorne komisije.

Predsednik društva je dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v dveh mesecih potem, ko je prejel zahtevo za njen sklic.

Če predsednik društva ne skliče izredne skupščine v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red z ustreznimi gradivi.

Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je sklicana.

18.  člen

Člani morajo biti obveščeni o sklicu skupščine in predlogu dnevnega reda najmanj 7 dni pred skupščino.

Skupščina je sklepčna, če je prisotna več kot polovica vseh članov društva.

Če skupščina ob napovedanem času ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut.

Po preteku tega časa se šteje, da je skupščina sklepčna, če je prisotna vsaj ena tretjina članov društva oziroma najmanj 10 članov.

19.  člen

Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov društva. Kadar odloča o sprejemu ali spremembi statuta in kadar voli člane organov društva, mora za to glasovati vsaj dve tretjini navzočih članov.

Glasovanje je praviloma javno, če se navzoči člani ne odločijo za tajni način glasovanja.

O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

20.  člen

Skupščina je pristojna, da:

  • sklepa o dnevnem redu skupščine,
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje statut,
  • sprejema letni in  dolgoročni program dela,
  • sprejema zaključni račun in finančni načrt,
  • razpravlja in sklepa o poročilih organov društva,
  • odloča o višini članarine,
  • voli predsednika društva,
  • voli izvršni odbor, nadzorno komisijo in disciplinsko komisijo,
  • ustanavlja občasne in stalne komisije in sekcije in imenuje njihove člane,
  • kot drugostopenjski organ rešuje pritožbe na odločitve organov društva,
  • sklepa o prenehanju delovanja društva,
  • sprejema odločitve o dokončni izključitvi člana društva,
  • odloča o vključevanju društva v druge sorodne zveze in organizacije,
  • odloča o drugih zadevah, za katere je pristojna kot najvišji organ društva,
  • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin.

21.  člen

Skupščina lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi skupščina.

Člani komisij so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne izvršnemu odboru in skupščini. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisij zunanje sodelavce.

22.  člen

Društvo lahko ustanovi sekcije. Sekcije so metoda dela društva organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije ustanovi skupščina na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva.

IZVRŠNI ODBOR

23.  člen

Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine, ki vodi delo društva med dvema skupščinama po programu in sklepih sprejetih na skupščini.

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

24.  člen

Izvršni odbor sestavlja devet članov, od katerih šest voli skupščina na predlog predsednika.

Predsednik, tajnik in blagajnik društva so člani izvršnega odbora po položaju.

Mandat članov izvršnega odbora je štiri leta.

Delo izvršnega odbora vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa član izvršnega odbora, ki ga izberejo člani.

Izvršni odbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov.

Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov na seji.

Izvršno odbor se sestane po potrebi, najmanj pa štirikrat letno.

25.  člen

Naloge izvršnega odbora so predvsem:

  • sklicuje skupščino,
  • pripravi predlog programa dela in finančnega načrta,
  • obravnava in predlaga letno poročilo o delu in zaključni račun,
  • pripravi predlog dopolnitev in sprememb statuta,
  • sprejema splošne akte društva,
  • skrbi za izvrševanje sklepov in programskih usmeritev skupščine,
  • vodi in poroča o finančnem poslovanju,
  • spremlja in nadzira delo komisij in sekcij,
  • sprejema mnenja in obvešča člane in javnost,
  • upravlja s premoženjem društva,
  • vodi evidenco članov društva,
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje,
  • imenuje blagajnika.

26.  člen

Izvršni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve, ki po svoji naravi sodijo v njegovo delovno področje ter zadeve, ki mu jih naloži skupščina.

PREDSEDNIK DRUŠTVA

27.  člen

Predsednika društva, ki je po svojem položaju predsednik izvršnega odbora, voli skupščina.

Mandat predsednika je štiri leta.

Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen.

Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in skupščini.

28.  člen

Naloge predsednika so, da:

  • organizira in vodi delo društva ter predstavlja in zastopa društvo pred državnimi organi in drugimi organizacijami doma in v tujini v skladu s tem statutom ter s sklepi in navodili društva,
  • predseduje in vodi delo izvršnega odbora,
  • skrbi za zakonitost, pravilnost in primernost delovanja društva,
  • skrbi za zagotavljanje javnosti dela,
  • je nalogodajalec za izvrševanje finančnega načrta in podpisuje finančne dokumente.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in skupščini.

NADZORNI ODBOR

29.  člen

Nadzorni odbor nadzira materialno in finančno poslovanje društva in delov organov društva.

O svojem delu poroča izvršnemu odboru. Najmanj enkrat letno poda pisno poročilo skupščini, kateri je tudi odgovorna za svoje delo.

30. člen

Nadzorni odbor  je sestavljena iz treh članov, ki jih izvoli skupščina.

Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani izvršnega odbora.

Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah izvršnega odbora, nimajo pa pravice odločanja.

Nadzorni odbor  je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

31.  člen

Disciplinsko komisijo sestavlja predsednik in dva člana ter dva namestnika, ki jih izvoli skupščina. Mandat članov in namestnikov članov disciplinske komisije je štiri leta.

Disciplinska komisija se sestaja po potrebi, na podlagi pisnih zahtev organov in članov društva.

Disciplinska komisija mora začeti postopek v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve.

32.  člen

Za disciplinski prekršek društva se šteje hujša kršitev določb tega statuta in  sklepov društva, ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled društva.

Kršitve so predvsem:

  • kršitve določb statuta in drugih aktov društva,
  • nevestno in lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, če takšno dejanje škoduje društvu in njegovemu ugledu,
  • namerno zavajanje članstva in zavestno delovanje v društvu z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi.

Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

33.  člen

O prekrških odloča na prvi stopnji disciplinska komisija po izvedenem postopku.

Organ za pritožbe je skupščina, ki kot drugostopni organ odloča o pritožbi.

Za svoje delo je disciplinska komisija odgovorna skupščini.

Za vodenje disciplinskega postopka se smiselno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih.

34.  člen

Disciplinska  komisija lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:

  • opomin.
  • javni opomin z začasnim suspenzom izvrševanja funkcije,
  • izključitev člana društva.

TAJNIK

35.  člen

Skupščina izvoli tajnika društva za administrativno in strokovno- tehnično delo v društvu.

Naloge tajnika so, da:

  • vodi zapisnike sej,
  • vodi arhiv gradiv, aktov in sklepov,
  • vodi evidenco članstva društva,
  • pomaga pri koordinaciji del, ki jih izvajajo posamezni organi društva,
  • opravlja druge naloge, ki mu jih poverijo organi društva,
  • podpisuje finančne listine za katere ga pooblasti izvršni odbor.

Za svoje delo je tajnik društva odgovoren predsedniku, izvršnemu odboru in skupščini.

 

V. FINANČNO POSLOVANJE

36.  člen

Društvo pridobiva finančna sredstva iz naslednjih virov:

  1. članarina,
  2. dotacije javnih sredstev,
  3. prostovoljni prispevki, darila in volila,
  4. dotacije in prispevki sponzorjev, donatorjev in mecenov,
  5. prihodek od dela v okviru dejavnosti društva v skladu z veljavnimi predpisi (organizacija strokovnih srečanj, predavanj, tečajev, založniška dejavnost ipd.),
  6. drugi viri.

37.  člen

Finančno materialno poslovanje društva se izvaja v skladu z zakonskimi predpisi in računovodskimi standardi društva.

Finančno materialno poslovanje društva je javno.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih društvo ustvari, mora društvo porabiti za izvajanje osnovne dejavnosti.

Nadzor nad porabo javnih sredstev, katere prejema oziroma s katerimi razpolaga društvo, opravlja Računsko sodišče.

Finančno poslovanje društva se vodi preko transakcijskega računa pri banki, s katero se sklene ustrezna pogodba.

38.  člen

Premoženje društva predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so kot last društva vpisani v inventarno knjigo.

S premoženjem društva upravlja izvršni odbor.

Društvo razpolaga s finančnimi in materialnimi sredstvi v mejah sprejetega letnega finančnega plana, ki ga sprejme skupščina. O rezultatu poslovanja v koledarskem letu sprejme skupščina finančno poročilo in zaključni račun.

39. člen

Za pomoč pri finančnem poslovanju in urejanju listin lahko izvršni odbor imenuje blagajnika, oziroma za ta dela najame strokovno pomoč izven društva.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju,  katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno-materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

40. člen

Oprema do 50.000 SIT vrednosti le lahko proda tretjim osebam na podlagi sklepa izvršnega odbora. O prodaji oziroma odtujitvi nad to vsoto odloča skupščina.

41. člen

Za organizacijsko tehnična, poslovna in strokovna opravila društva, ki presegajo obseg prostovoljnega dela v društvu, lahko člani prejmejo nagrado in povračilo stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določa poseben pravilnik. V primeru da gre za dela, ki so trajnega značaja, lahko društvo sklene z izvajalcem pogodbo o začasnem delu.

42. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji in donatorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah skupščine, nimajo pa pravice odločanja.

 

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

43. člen

Društvo preneha delovati, če:

  • tako sklene skupščina,
  • se število članov zmanjša na manj kot deset,
  • preneha po zakonu.

44. člen

V primeru prenehanja mora društvo po poravnavi vseh svojih obveznosti prenesti svoje premoženje na način, kot ga določa zakon.

V primeru prenehanja društva se prenese premoženje društva na Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Ljubljana, Zaloška 7.

Če obstaja na območju Ljubljane društvo ledvičnih bolnikov, se premoženje prenese na to društvo.

Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

Sklep o prenehanju društva se najkasneje v 30 dneh po sprejemu vroči upravnemu organu, pri katerem je društvo registrirano.

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. člen

V primeru spremembe tega statuta in v primeru spremembe imena zastopnika društva, je potrebno v 30 dneh vložiti zahtevo za spremembo registracije.

Za vsa ostala razmerja v društvu, ki niso posebej določena s tem statutom, se neposredno uporablja zakon.

46. člen

Z dnem ko začne veljati ta statut preneha veljati Statut, ki ga je sprejela skupščina 15.9.1997.

47. člen

Statut društva ledvičnih bolnikov Ljubljana je sprejela skupščina na seji dne 11.5.2003. Statut velja in se prične uporabljati od dneva, ko pristojni upravni organ z odločbo ugotovi, da je statut skladen z zakonom o društvih in ga registrira.